Gregor Vajs skozi pogovor z nami razgrinja plasti svoje življenjske poti, polne izzivov, ki so ogrožali njegov obstoj, razvoj in možnost izobraževanja. Že od otroštva je bil soočen z neurejenimi družinskimi razmerami, saj je odraščal z materjo alkoholičarko, kar je močno zaznamovalo njegovo otroštvo. Zaradi pomanjkanja stabilnosti, osnovnih dobrin in starševske podpore, je bil primoran pri enajstih letih zapustiti dom in se preseliti v rejniško družino. Čeprav je v rejniški družini prvič začutil varnost, je vedel, da mora svojo prihodnost zgraditi sam.
Zaradi finančnih stisk ni dokončal srednje šole, kar ga je prisililo, da je že zelo mlad začel delati. Pogosto je bil izkoriščan, ostajal je brez plačila za opravljeno delo, kar je še dodatno otežilo njegovo pot. Pomanjkanje podpore in izkušenj ga je pripeljalo na rob preživetja, a Gregor se ni predal. Njegova odločnost in želja po izboljšanju življenja sta ga pripeljali do programa PUM-O+, kjer je začel znova graditi svojo pot z učenjem in trdim delom – in bo kmalu tudi sam postal mentor v programu, ki je njemu samemu dal voljo za življenje.
»Izkušnje drugih mi dajejo moč, da vztrajam«
»Vem, da mi lahko kaj
hitro spodleti. Prav kmalu lahko padem nazaj v stare, zelo slabe, navade in eden
od načinov, kako se motiviram, je, da sem v okolju, kjer me spodbujajo.
Zato sem se udeležil programa PUM, ker sta me navdihnila udeleženca Jan in
Alen. Oba sta imela zelo resne težave, a sta skozi ves proces na PUM-u uspela
spremeniti toliko stvari v svojih življenjih, da sta našla vsak svoj smisel. S
svojim ravnanjem sta mi dokazala, da je vse mogoče, če le zaupaš drugim,«
se Gregor srčno izpove o svojih PUM-O izkušnjah.
»Še posebej bi rad izpostavil druge udeležence
PUM-O programa. Vsak dan pripovedujejo težke zgodbe, ki jih sploh ne morem
opisati. Pogumno delijo svoje doživljanje in izkušnje, v upanju, da bodo končno
prejeli potrebno pomoč. Velikokrat se jim je zgodila krivica, drugi so
spregledali njihovo stisko, ali pa preprosto niso imeli nikogar – a so še vedno
tu in se borijo vsak na svoj način. Ne vem, kako naj opišem ... ampak ko
vidim, da se drugi v podobni ali hujši situaciji od moje še niso predali, je
neverjetno,« ponovno z optimizmom v glasu razlaga Gregor, ki k podobni
odločitvi vabi mlade v zahtevnih situacijah.
»Težava ni le tvoja, je naša«
Gregor je s pomočjo mentorice načrtoval
nadaljevanje izobraževanja, s ciljem dokončati srednjo šolo, opraviti maturo in
se usposobiti za mentorja. To je tudi njegov trenutni cilj za prihodnost –
biti odličen mentor mladim. »Mentorice so zame pravi navdih. Polona Lah in
Lotka Uršnik sta neverjetni, nadstandard od nadstandarda. Neprestano
delata izven delovnega časa, zato da bi ljudje imeli streho nad glavo, varno
okolje. Svoj denar zalagata za hrano in oblačila, pa ne pričakujeta, da bi se jima
kdo zahvalil. Vse naredita, samo da bi bili udeleženci v programu, pa tudi
tisti zunaj, ki so v stiski, nahranjeni, na varnem, v toplem domu in v
“družini”, ki jih ima rada,« z ljubeznijo v glasu Gregor pripoveduje o svojih
dveh mentoricah, ki sta zanj vzornici in navdih.
»Vsakič znova vidim, ko jima zaupajo ljudje svoje
stiske in naredita vse in še več za nekoga, ki ga poznata le nekaj mesecev.
Velikokrat jima rečejo “mami”, ker jim ponudita dom in prostor, kjer težava ni
samo tvoja, ampak je naša. Če kaj lahko rečem, je, da če bom jaz kdaj
opravljal svoje delo vsaj pol tako dobro kot oni dve, bom odličen, ker sta
ti dve mentorici fantastični in presegata vse norme. Navdihujeta mene in
druge, da smo boljši do sebe in drugih,« navdušeno razlaga o svojih načrtih,
kako bo po maturi, ki ga čaka v marcu, postal mentor mladim v podobnih
situacijah, v katerih se je znašel pred več kot desetletjem tudi sam.
»Vsakemu lahko le svetujem: vztrajajte«
Gregorjevo delo presega običajne okvire prenosa
znanja, saj z empatijo in osebnim pristopom motivira druge za razvoj
njihovih potencialov. Mladim in odraslim je pokazal, da je mogoče premagati
ovire in doseči pozitivne spremembe, čeprav je pot včasih težka. V programu
PUM-O+ je prevzel neformalno mentorsko vlogo, kjer s svojim sočutjem in naravno
avtoriteto poskrbi, da se vsi udeleženci počutili sprejete.
»Če hočem kaj vrniti skupnosti, ki mi je toliko
pomagala, moram zaključiti šolanje, da bom postal tudi formalni mentor na
PUM-O+. Nasvet, ki ga lahko dam vsem, je, vztrajajte. Včasih ne čutiš,
da delaš nekaj dobrega zase, ker so koraki napredka tako majhni ...
Potem pa mineta leto ali dve in naenkrat začneš ceniti življenje,« Gregor
spregovori o svoji zavezi za prihodnost.
O Gregorjevi poti pridobivanja znanja v okviru PUM-O+
Gregor je obiskoval različne delavnice in se vključeval v izobraževalne aktivnosti, kot je projekt DigiMladi, kjer je pridobil veščine računalniške pismenosti. Aktivno je sodeloval tudi v mednarodnih projektih Erasmus+ (nazadnje v 2024), kar mu je omogočilo izmenjavo izkušenj in spoznavanje tujih praks. Poleg tega je bil član fokusne skupine za evalvacijo programov za mlade, kar mu je dalo vpogled v načine izboljšanja teh programov. Svoje znanje je nadgrajeval z delom v kulturno-umetniškem društvu Karakondžula in organizacijo različnih dogodkov. Je tik pred maturo in zaključnim izpitom za mentorja.
Avtorica besedila: Natalie Cvikl Postružnik
Foto: Osebni arhiv Gregorja Vajsa
Članek je nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).
