Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske (DGNSP), ki vgoriški regiji deluje že 72 let, je pomemben prostor gluhih in naglušnih oseb v 13 občinah Goriške. Pogovarjali smo se z Mojca Komel, sekretarko društva, ki je predstavila številne dejavnosti, s katerimi bogatijo lokalno skupnost in povezujejo. “Za nekatere starejše člane društva je tu edini kraj, kjer se lahko pogovarjajo v znakovnem jeziku. To je njihov drugi dom,” ob tem poudarja. Drugače pa je pri mladih - ti se danes težje spoznajo z znakovnim jezikom.
Razumevanje sveta gluhih in naglušnih
Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske
(DGNSP) s približno 300 člani ponuja širok spekter socialnih, kulturnih in
izobraževalnih programov, s posebnim poudarkom na usposabljanjih za aktivno
življenje in preprečevanju socialne izključenosti, spodbujanju vseživljenjskega
učenja in zagotavljanju kakovostne komunikacije med člani in širšo skupnostjo.
Člani društva so aktivni tudi na področju športa in rekreacije ter pri
ozaveščanju širše javnosti, od otrok do starejših, o gluhoti in naglušnosti.
Povezovanje z drugimi organizacijami v regiji
Ena od ključnih aktivnosti DGNSP
je sodelovanje z različnimi nevladnimi organizacijami in izobraževalnimi
ustanovami ter sodelovanje pri ustvarjanju vsebin za delavnice in predavanja,
ki so prilagojene potrebam gluhih in naglušnih oseb. “Prav pri vpeljevanju novih vsebin precej sodelujemo z drugimi
organizacijami, skupaj razvijamo ideje
in vsebine, saj lahko na ta način članom ponudimo vedno aktualne tematike,” poudarja Mojca Komel.
Gledališka predstava v znakovnem
jeziku
Društvo je močno vključeno tudi v
kulturne in izobraževalne projekte. Vsako leto sodelujejo tako na Tednih
vseživljenjskega učenja v Novi Gorici, kjer ponujajo osnovne tečaje znakovnega
jezika, kot tudi na Paradi učenja. Že na prvi Paradi učenja leta 2013 so
uprizorili medgeneracijsko gledališko predstavo v znakovnem jeziku. V društvu
je namreč že dlje časa aktivna tudi gledališka skupina.
Poleg tega so vsako leto aktivni na Dnevih
svetovanja za znanje in na Stojnicah znanja. V letu 2024 so problematiko
gluhote in naglušnosti predstavili tudi na 2. Strateškem svetu za svetovalno
delo v izobraževanju odraslih Goriške regije.
Redno sodelujejo s številnimi organizacijami,
kot so Zavod GOST, Goriški muzej in drugi kulturni centri, s
katerimi prilagajajo vsebine za gluhe in naglušne. Pripravljajo predstavitvene
video spote in vodiče v znakovnem jeziku, sodelovali so pri pripravi zeliščne
učne poti, prilagojene gluhim. “Letos bomo sodelovali pri opremljanju predstavitvenega filma taktilne
galerije, ki jo pripravlja Goriški muzej, z znakovnim jezikom.”
Drugačen pogled na svet
Mojca poudari, da je za konstruktivno
sodelovanje z okoljem pomembno, da slednje razume svet in kulturo gluhih in
naglušnih, ki ju oblikuje predvsem njihov jezik. “Gluhi imajo svojo kulturo
in svoj pogled na svet. Ne čutijo se odmaknjene ali stigmatizirane, ko
preživljajo čas skupaj v društvu.” To velja še posebej za starejše člane,
ki uporabljajo znakovni jezik, saj so prav oni najbolj aktivni v društvu. “Tu
je zanje edini kraj, kjer se lahko pogovarjajo v znakovnem jeziku. To je njihov
drugi dom.”
Digitalna komunikacijska orodja so spremenila
svet in načine druženja
Danes se mladi, ki so rojeni v slišečem svetu,
težje spoznajo z znakovnim jezikom. Z vključevanjem v redni izobraževalni
sistem so se spremenile tudi možnosti za učenje znakovnega jezika. Tako gluhi
in naglušni mladi nimajo več veliko priložnosti, da se med seboj spoznavajo in
se družijo v živo.
Komunikacijska
tehnologija igra ključno vlogo pri povezovanju gluhih in naglušnih. Mladi, ki
so odrasli v digitalnem svetu, pogosto uporabljajo video klice in spletne
platforme za komunikacijo, tudi v mednarodnem znakovnem jeziku. To jim omogoča
širšo povezanost, a hkrati manj obiskujejo društvo, saj se večina interakcij
dogaja prek spleta. Podobno kot v splošni populaciji se je osebno druženje
zmanjšalo, vendar, kot poudarja sekretarka društva, tehnologija gluhim prinaša
ogromno priložnosti. Starejši člani, ki so odraščali brez sodobnih tehnologij,
še vedno cenijo osebne stike in redno obiskujejo društvo, kjer se počutijo
varne in povezane. Kljub temu priznavajo, da jim video klici omogočajo stik s
sovrstniki iz oddaljenih krajev, kar je še posebej dragoceno za tiste, ki
živijo v bolj odmaknjenih regijah.
Pomen pravočasnega ukrepanja za preprečevanje
izključevanja iz družbe
“Zdravstvene
težave, kot je izguba sluha, pogosto vodijo v osamljenost, še posebej pri starejših,” pravi
Mojca Komel. Starejše generacije pogosto ne uporabljajo tehnologije,
prilagajanje na slušne aparate pa tudi ni najlažji proces, kar pomeni, da je
zanje še težje ohranjati aktivno udeležbo v širši skupnosti. Pomembno pa je
tudi poudariti, da številne raziskave nakazujejo, da lahko izguba sluha pri
starejših privede do zmanjšanja kognitivnih sposobnosti ter poveča možnosti za
demenco.
Prav zato zadnja leta društvo v okviru
različnih aktivnosti in projektov ozavešča o pomenu uporabe pametnih telefonov
in drugih tehnoloških pripomočkov za premagovanje vsakodnevnih izzivov ter
večjo samostojnost v družbi.
Izguba sluha je navzven nevidna invalidnost.
Osebe, ki se s tem spopadajo imajo oteženo eno od ključnih človekovih potreb -
potrebo po komunikaciji in vključenosti. Mnogokrat se ne zavedamo, s katerimi težavami se te osebe
srečujejo v vsakdanjem življenju. Veliko stvari, ki so nam samoumevne, njim
niso. “Z osebo, ki izgubi sluh, moramo biti zelo potrpežljivi,” zaključi
sekretarka društva.
Na društvu se srečujejo z najrazličnejšimi zgodbami – od veselih do žalostnih. Tiste najlepše skušajo člani društva vsako leto zabeležiti v glasilu “Tihi utrinki”[1], ki ga Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske izdaja že 17 let. Tako želijo članom in prebivalcem celotne regije približati njihov svet vseživljenjskega učenja in številnih možnosti.
Avtorica: Mojca Špacapan
Članek je
nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center
Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega
socialnega sklada plus (ESS+).
